Islandija - 2.del

Tudi drugi dan smo se na Islandiji prebudili v deževen dan. Zaradi dežja je vodič dnevni program nekoliko prilagodil, tako da smo si ogledali malo več muzejev, kot je bilo načrtovano. Z avtobusom smo se odpeljali proti JZ obali.

Prvi postanek je bil v geotermalni elektrarni. Vsega skupaj je na Islandiji 6 takšnih elektrarn. Da bi prišli do vroče vode, so morali izkopati vrtino, globoko 3 km. Iz vrtine črpajo vodo, ki ima 300 stopinj, ker pa je voda pod visokim pritiskom, je ostala v tekočem stanju. V elektrarni se ločita voda in para. Vročo vodo porabijo za ogrevanje ter za vročo vodo (ki prav grdo smrdi), paro pa porabijo za pridobivanje elektrike. Za obiskovalce imajo pripravljen filmček, s katerim je prikazan potek delovanja geotermalne elektrarne ter tudi simulacijo potresa.

ena izmed turbin

Od tam smo se odpeljali proti muzeju v katerem je prikazana ena izmed islandskih sag. Muzej skupaj s svojim možem vodi Slovenka, ki tam prebiva že kakšnih 15 let. Prepričani smo bili, da bo vesela avtobusa slovenskih turistov ter da nas bo popeljala po razstavi, vendar nas je gladko zavrnila, češ da so ob razstavljenih predmetih angleški in nemški napisi. 

V drugem delu muzeja je šivalnica, kjer prostovoljke vezejo sago. Delo poteka že dve leti in ravno toliko naj bi še potrebovali, da bo slika v celoti zaključena.

skica

Od tu smo se odpeljali proti naslednjemu muzeju Skogar, ki v sebi združuje tri muzeje - muzej na prostem, kjer smo si ogledali hiše, krite s travo, zbirko predmetov z vse Islandije ter muzej telekomunikacij in vozil.

Muzej na prostem predstavlja nekaj hiš, kritih s travo, ki je v hišah ohranjala toploto ter še nekaj drugih tradicionalnih hišk, cerkvico in šolo.

Ne smejo pa manjkati niti hiške, namenjene palčkom. Palčke na Islandiji jemljejo zelo resno. V kraju Selfos so pred leti želeli povečati bolnišnico, vendar je zemljišče, na katerem so želeli zgraditi prizidek, pripadalo palčkom. Župan mesta je poklical gospo, ki ima dar, da se lahko pogovarja s palčki, da bi se z njimi dogovorila, naj to zemljišče zamenjajo za drugo, saj je prebivalcem zelo pomembno, da se bolnišnica poveča. Pogajanja s palčki so bila uspešna in bolnišnico so lahko dogradili. Zgodbe pravijo, da so tisti, ki so brez dogovora gradili na zemljiščih, kjer so prebivali palčki, doživeli marsikatero nesrečo. Znan je tudi primer gradnje ceste, ki bi morala biti zgrajena naravnost, pa so zaradi zemljišča palčkov tam zavili ter potem ponovno gradili naravnost. Le da bi se izognili palčkovemu gnevu.

Drugi del je zajemal vse mogočo zbirko predmetov iz življenja Islandcev.

V tretjem delu pa si je bilo mogoče ogledati zbirko telekomunikacijskih predmetov, od najstarejših central in telefonov do mobitelov ter zbirko starih vozil.

Nedaleč stran od muzeja je slap Skogafoss (foss = slap), ki je bil prvi izmed mnogih, ki smo si jih ogledali. Do njega smo se napotili kar peš ter se potem po 425 stopnicah povzpeli do razgledne ploščadi, ki je postavljena ravno ob točki, kjer se rečica prelije v slap.

Ob povratku v Reykjavik pa smo se ustavili še ob slapu Seljalandsfoss, ki je baje edini na Islandiji, kjer se lahko sprehodimo tudi za slapom. Žal je takrat ponovno deževalo, tako da smo sprehod izvedli zelo na hitro.

Ta slap je baje najlepši ob popoldanskem soncu, ko se sončni žarki uprejo v prelivajočo vodo in ustvarjajo čudovito mavrico, slap pa zasije v zlatih barvah.