Jutri sledi še zadnje dejanje juniorjevega letošnjega izobraževanja kar se tiče klavirja. Jutri imajo namreč zaključni nastop in podelitev spričeval. Letos bo dobil kar dve spričevali, saj mu je v enem letu uspelo narediti izpit tako za drugi kot za tretji razred klavirja.
V zahvalo za prizadevanje sem njegovi učiteljici klavirja naredila čokoladnico (za navodila sem pokukala k
Zvonki), v katero sva z juniorjem vtaknila čokolado Merci.
Želela sem, da se že na prvi pogled vidi, da je čokoladnica povezana z glasbo, zato sem za črkami odtisnila dve notni vrstici.
V notranjosti pa sem odtisnila še klaviaturo, ki je ravno prav dolga, da sega od enega do drugega konca.
Junior obiskuje privatno glasbeno šolo, saj je bil lansko leto, ko smo ga prvič vpisali v glasbeno šolo že prestar, da bi ga v javni glasbeni šoli hoteli vpisati. In če želi, da se mu izobrazba prizna, mora opravljati izpit v javni glasbeni šoli. In ne glede na to, da sem zelo vesela in ponosna nanj, da mu je uspelo v enem letu narediti dva razreda, vseeno ostaja nekaj grenkega priokusa. V javnih glasbenih šolah namreč delajo razliko med svojimi učenci in zunanjimi. Zunanji imajo za izpit določenih več skladb, pa tudi ocenjujejo jih strožje. Juniorjeva učiteljica je še cel dan pihala od jeze, ko je videla, kako ravnajo z njenimi varovanci. Vtaknili so se celo v to, da ni OK, da junior doma igra na digitalnem pianinu, saj bi po njihovem menenju moral imeti doma klasični pianino ali pa kar klavir, pa tudi če bi bil čez dve sobi. Eh, morala sem se malo spihati, mi je takoj lažje ;)
Čokoladnico sem naredila na podlagi skice:
Voščilnico prijavljam:
- CAS(e) this sketch -
#177
