Za učiteljico klavirja

Junior je že vrsto let navdušen nad igranjem klavirja. Najprej so bile le tipke, po katerih je udarjal, kasneje je prišla tudi melodija, zadnjih nekaj let pa se je učil sam s pomočjo not, ki so bile priložene sintesaizerju ter youtuba. Tako se je že lansko leto s pomočjo youtuba naučil dvoročno igrati pesem Für Elise in želja, da bi šel v glasbeno šolo, je bila vedno večja. In letos smo mu jo končno tudi uresničili. Ne le, da ga igranje še ni minilo, zdi se mi, da ga vedno bolj navdušuje in tudi vedno več časa vadi.

Tako sva združila moči in za njegovo učiteljico klavirja pripravila novoletno darilo. Pripravila sva voščilnico knjigico (junior je pobarval motiv), sama pa sem po zelo dolgem času v roke prijela perlice in sestavila obesek za kazalo v obliki klavirja (našla tule).

Voščilnico prijavljam:

The Ribbin Girl - November Lovely Lili Challenge

LOTV's Ideas to Inspire - Novemeber challenge - Merry Christmas

Zapestnica - flat spiral

Prejšnji teden sem se malo igrala s perlicami in naletela na luškan tutorial, ki sem ga morala preizkusiti. Prvi večer sem odrezala prekratek laks, tako da mi ga je zmanjkalo tik pred zaključkom. Naslednji dan sem zato zapestnico podrla in ponovila vajo.

Passo doble

Že poleti sem jo želela izdelati, vendar doma nisem imela prave barvne kombinacije perlic.

Je zelo preprosta za izdelavo. Še največ časa mi je vzelo zaključevanje laksa, saj sem tokrat uporabila nekoliko debelejšega, ki pa se raje zmuzne, zato ga je potrebno dobro preplesti. 

Ta vikend je bila Ljubljana v znamenju Ljubljanskega maratona, največje tekaške prireditve na tem koncu. Vzdušje je bilo kljub turobnemu in hladnemu vremenu fantastično. The stroy machine so s svojimi tolkali pognali adrenalin po telesu, da si skoraj poletel s štarta. Tekla sem na 10 km in bila z rezultatom 58:44 izjemno zadovoljna, saj sem še dobra dva meseca nazaj naokoli krevsala z berglami.

Ogrlica s kvadratki

V začetku poletja se kar naprej premetavala perlice, zdaj pa po krajši pavzi predstavljam ogrlico s kvadratki. 

Lahko bi rekli, da je to ogrlica dve v eni, saj se jo lahko nosi na eni ali na drugi strani. Srednji kvadrat je namreč dvobarven.

Prejšnji teden je minil v znamenju serije knjig Vampirska akademija.  Knjige so me čisto potegnile vase in kot kakšna najstnica sem se vživela v lik Rose, se z njo borila, trpela ljubezenske tegobe ter se smejala ob domiselnih dialogih v knjigah. Obožujem debele knjige, serije in pogosto sem na koncu žalostna, ker je zgodbe konec. Čez 10 dni izide nov roman, ki sicer ni čisto del serije VA, vendar pa bodo v njej nastopali liki, ki so imeli v VA stransko vlogo. Knjiga je naročena in se že veselim dne, ko jo bom lahko prijela v roke.

Kokeshi

No, pa sem tudi jaz naredila dve Kokeshi, ki sta zdaj obesek na knjižnem kazalu. Vzorček sem dobila tukaj. Da je bilo lažje, sem jih naredila kar v pravokotniku.

in še vsaka posebej:

Vročina

Medtem, ko je bilo ta teden zunaj vroče za znoret, se je pri meni doma ravno prav segrelo. Meni pa je dvigovala temperaturo zapestnica;)

Srčki, srčki, srčki

Ko sem jo videla, sem vedela, da jo hočem imeti. Zapestnico. Videla sem jo nekje na tem blogu, si shranila sliko zapestnice in na podlagi slike narisala načrt.

Dobila sem tudi čisto nov kompliment - zapestnica naredi tako roko, da bi jo človek kar gledal in gledal ;)

Takole pa si pomagam, da mi perlice ne letijo vse povsod, hkrati pa jih je zelo preprosto nabadati na iglo. Ker je ravnilo spodaj podloženo, tudi ne pleše sem in tja po mizi.

In ko sem tako zagreto delala zapestnico, se je junior spomnil, da bi se tudi on igral s perlicami. Pa sem mu predlagala, naj vzame hama perlice, saj mu bo tako lažje. In seveda je hotel tudi on imeti srčke, prav takšne kot jaz. Vzel je načrt in delal po njem. Prav hitro se je znašel. Ker so njegove perlice toliko večje, je večja tudi zapestnica in manj srčkov mu je bilo potrebno izdelati. 

Majevska zvezda

Zadnje dni sem po rokah spet prelagala perlice. Ker še vedno ne morem prav dolgo sedeti, je delo napredovalo zelo počasi. 

Da bi bila na fotki roza barva res takšna kot je v resnici, sem obesek slikala na soncu, pa v takšni senci, pa drugačni senci, pa se mi zdi, da teh perlic nikakor ni mogoče dobro poslikati. Mislim, da je na tej sliki barva še najbolj podobna tisti v resnici. Če katero slučajno zanima, je barva DB-1157 (galvanized semi mat berry).

Krof

Pravih krofov ne maram, ker so preveč pocasti za moj okus. Perličast krof pa je nekaj povsem drugega. Priprava traja sicer dlje, vendar pa je tudi rok trajanja veliko, veliko daljši. 

In prav pasalo je po dolgem času ponovno vzeti perlice v roke.

Trikotnik

Doma še vedno vadimo branje. In še vedno si ta čas zaposlim svoje roke (ne prav vsakič) z nizanjem perlic. Tokrat je barve celo izbral junior. Nastal je trikotnik:

... ki je na eni strani moder s srebrnim vzorcem...

...na drugi strani pa ravno obratno - srebrn z modrim vzorcem.

Ker sem obesek slikala na okenski polici, mi je nekoliko ponagajalo sonce, ki se je odbijalo od fotoaparata :(

Pa je komplet

Perlice so se za nekaj časa morale umakniti voščilnicam in fimu, saj za vse preprosto ni časa. Ta teden sem jih končno spet privlekla na dan. In, ker sem si obljubila, da za k zapestnici s trikotniki naredim še trikotnik za okoli vratu, sem si morala obljubo tudi izpolniti.

in še oboje skupaj:

Zapestnica s trikotniki

Že kar nekaj časa sem si ogledovala trikotnike, ki so jih nekatere mojstrice perlic objavljale na Otočku in svojih blogih. Zdaj pa končno lahko predstavim svoj trikotnik tudi jaz. Pa ne samo enega. Šest jih je bilo potrebno narediti, da je nastala zapestnica. Za izdelavo sem porabila kar precej ur. Še dobro, da morajo pri juniorju sedaj doma trenirati branje in sem čas, ko sem sedela ob njem in poslušala njegovo "petje", svoje roke zaposlila z nizanjem perlic. Tudi marsikateri večer se je zaradi nje podaljšal pozno v noč.

Tudi hakeljček za zapenjanje je narejen iz perlic:

Tako pa zgleda zapeta na roki:

Med posameznimi trikotnički so Swarovski biconi 4 mm.

Naslednja stvar, ki jo "moram nujno narediti" iz perlic, je seveda ustrezen trikotnik za na verižico. 

Micro-macrame

Že skoraj mesec dni je od tega, kar sem bila v Vicenzi na sejmu. Tam sem se naučila delati zapestnice s tehniko micro-makrame in perlicami. Ker na sejmu ni bilo dovolj časa, da bi jo naredila v celoti, sem domov prinesla na pol narejeno. Potem je čakala in čakala, saj doma nisem našla prav ničesar, na kar bi jo lahko pritrdila. Včeraj pa mi je Tina Koder posodila svojo bulo in voila, zapestnica je bila tik tak dokončana. No, ene dvakrat sem morala parati, saj se nisem takoj spomnila, kako gredo določeni vozli.

in še detajl:

ter zaključek:

Vsak začetek je težak...

... tako pravijo. Že dolgo se spravljam, da bi tudi jaz, po zgledu mnogih, objavila svoj blog. To jesen sem ponovno začela malo več ustvarjati. Največji krivec za to je bil zvit gleženj, saj zaradi njega nisem mogla več na kolo. In tako se je začelo, ponovno. Ko pa enkrat začneš, te potegne. Najprej sem začela s čestitkami, saj je cel kup prijateljic in sodelavk (bilo) nosečih in se spodobi, če človek pošlje čestitko. In kaj je lepšega, kot čestitka, ki kot pozornost pride iz domače izdelave. Zaenkrat sem oddala dve čestitki ob rojstvu, pred novim letom jih bo še nekaj :) Imeli smo tudi eno poroko in dva rojstna dneva.

Potem so me zasvojile perlice. Najprej sem se lotila srčka, nato ustvarila dve zapestnici in končno dočakala tudi delica perlice: 

Tako, za začetek bodi dovolj.