Portugalska - 2. del

Če sem prejšnjemu postu o Portugalski dala zraven številko 1, se moram potruditi in še kaj napisati o tej z zgodovino bogati deželi. V prvem delu je bil predstavljen le 1. dan, torej nadaljujmo...

Naslednje jutro smo se z metrojem pripeljeli na trg Rossio. Na trgu stoji kip Pedra IV, ki ga obkrožajo kipi štirih žensk: Modrost, Pravičnost, Zmernost in Moč – lastnosti, ki jih baje sam ni imel. Tla trga so prekrita z mozaikom iz granitnih kock, ki jih je Portugalska prepolna. 

S trga vidimo tudi cerkev Igreja do Carmo, ki je bila delno porušena v silovitem potresu leta 1755 in je v spomin na potres niso obnavljali. Ne daleč stran, na koncu ulice Augusta naletimo še na en opomnik na potres – slavolok zmage. Postavili so ga v zahvalo za preživetje.

S  Praça do Comércio, kjer stoji kip kralja Joseja I., se odpravimo proti Alfami, najstarejšemu predelu Lizbone. Tam si ogledamo katedralo Sé (mimo katere vozi znameniti tramvaj št. 28) ter se po povzpnemo na grad – Castelo de São Jorge, kjer se tudi sprehodimo po njegovem obzidju. Ogled Lizbone zaključimo s sprehodom po ozkih ulicah Alfame, najstarejšega predela Lizbone.

Naš naslednji postanek je v mestu Sintra. Sintra leži na severnem pobočju granitnega masiva z enakim imenom. Sintra je postala slavno mestece, ko se je eden izmed vladarjev odločil, da bo tam prebil svoje počitnice. Od takrat dalje, so vsi drveli tja. V mestecu so kar trije gradiči: na vrhu pobočja se razteza Castelo dos Mouros, ki so ga v 8. st. zgradili Mavri, drug gradič, ki si ga na žalost nismo ogledali je Palácio da Pena. V samem centru mesta pa stoji Palácio Nacional de Sintra, za katerega sta značilna dimnika, ki se dvigujeta nad grajsko kuhinjo. Poleg grajske kuhinje mi je najbolj v spominu ostala  dvorana grbov, v kateri so na stropu razpostavljeni grbi 72 plemenitih družin. Zaradi neposlušnosti ene izmed družin, so njihov grb s stropa umaknili in tam je zdaj prazen prostor.

Skozi evkaliptusov gozd se odpeljemo do najbolj zahodne točke kontinentalne Evrope: Cabo da Roca. Pogled s 140 m visokega klifa na valove Atlantika, ki se lomijo ob pečinah, je res veličasten. Na obeležju so zapisane besede pesnika Camoesa: "tukaj... kjer se konča zemlja in se začne morje"

P.S. vstavljanje slik je prava muka:(