Predalnik

V pričakovanju naraščaja se omare in predalniki napolnijo z oblačili, igračami in vsem kar naj bi novi član potreboval in tudi s tistim, kar mislimo, da bo, pa se na koncu izkaže, da nam je samo polnilo predale. Včasih so predali tako polni, da kakšna stvar tudi kuka ven, kot v tem primeru zajček in slinček.

In še pikapolonica za srečo.

Voščilnico prijavljam na izziv Here come the boys - baby boy.

Ballenberg

Lansko leto v mesecu avgustu sem se potepala po Švici. Kako je bilo v hribih, sem že opisala. Poleg same narave, me je v bližini Interlakna očaral tudi Ballenberg - muzej na prostem. 

Midva sva se v muzej odpravila dokaj zgodaj dopoldan. Planirala sva ogled kakšni dve-tri ure, preostali del dneva pa sva nameravala izkoristiti za ogled Thuna na drugem koncu Thunskega jezera. Ko sva vstopila v muzej, nama je kmalu postal jasno, da drugi del plana v tem dnevu ne bo izvedljiv. V Ballenbergu sva preživela skoraj 8 ur, pa še to sva bila na koncu pošteno zmatrana in sva nekaj hiš le na hitro preletela. 

In kaj si lahko sploh ogledamo v Ballenbergu? V Ballenbergu so zbrane tipične hiše s cele Švice. To so hiše, ki so bile na prvotnem mestu razstavljene in prenešene v muzej, kjer so jih ponovno sestavili ter obnovili, kjer je bilo to potrebno. V muzeju se nahaja več kot 100 objektov, razvrščenih po pokrajinah. Za prevoz družinske hiše in kantona Ticino so potrebovali 14 kamionov in to le za kamniti del hiše.

Tu najdemo vse: od kovačije, lekarne, šole, frizerski salon, žago, vrvarno, sirarno, tkalnico, čevljarsko delavnico... ni da ni.

V muzeju se pasejo krave, koze, ovce, imajo prašičke, kure, zajce, kokoši, čebele. Pridelujejo bio zelenjavo ter bio mesne izdelke. Imajo seveda tudi trgovinice, kjer je možno vse to kupiti. Vendar tudi trgovinice niso moderne, temveč je vse v njihovem tipičnem stilu, tako da tudi takšni objekti ne motijo. 

Tam sem kupila tudi semena dveh vrst paradižnikov ter eno vrsto paprike. Paprika se mi zdi še posebno zanimiva in je tudi presenetljivo dobro obrodila.

Švica je res čudovita dežela. Verjetno je nam (vsaj meni) blizu zaradi neokrnjene narave, gora in jezer. Še po enem letu spomini niso zbledeli in z veseljem se spominjam tistega tedna, ki sva ga preživela na potepanju po Švici. Torej, če se znajdete v Švici, muzeja Ballenberg nikakor ne gre zamuditi. In seveda, za ogled si vzemite cel dan.

Poročni čestitki knjigici

Se spomnim, kako smo poleti jambrali, da je prevroče, še malo pa bomo jambrali, kako je mrzlo... Še zadnje tople žarke lovijo v teh dneh mladoporočenci. Naredila sem dve poročni čestitki v obliki knjigic, ki so še kako priročne, da v njih vtaknemo nekaj cekinov.

Prva s srčkom Stempelglede, ki so mi tako všeč, vendar ni prav veliko priložnosti za njihovo uporabo.

Za drugo pa sem si idejo sposodila pri Janji in njenima muckoma, ki se ženita.

Imejte se radi, kot se imajo tokratni mladoporočenci in svet bo veliko bolj prijazen :)

Stitch me club - part 1

V prejšnji objavi sem napovedala, da sta bila mačkona nekakšen uvod v malo večji projekt križkanja. Sredi julija sem na francoskem blogu odkrila t.i. stitch me club, kjer dobiš načrt in navodila za izdelavo križkanega izdelka, vendar ne vse naenkrat, temveč vsak mesec en del. 

Za lažjo predstavo, kako velika oz. bolje rečeno, kako majhna je slika, se vidi na primerjavi z začetnim izdelkom, ki se ga je junior lotil z normalno velikostjo luknjic:

Tako, prvi del je za mano, čas je, da se lotim naslednjega.

Zaljubljena mačkona

Spomladi me je junior pošteno zdražil s svojim križkanjem in v vročem avgustu sem v hladu stanovanja pridno križkala.

Na zeleno prepleskani steni, kjer je slika našla svoj prostor, še posebno do izraza pride starinsko obdelani okvir.

Zaljubljena mačkona sta bila le uvod v malo večji projekt, ki pa je še v fazi izdelave.